Harmonija Gibanja

O nas

Smo raziskovalci brezmejnega gibanja. Združujemo, odkrivamo, kreiramo ter poučujemo različne tehnike gibanja za otroke in odrasle. Prirejamo različne dogodke, izlete in tabore, ki nam popestrijo in dvignejo kvaliteto življenja.

Narava, človek, odnosi in delovanje prehajajo na višjo raven zavedanja, zato življenje od nas zahteva spremembo. Da se bo sprememba zgodila okrog nas, pogumno stopimo naprej in pustimo staro zadaj. Pričnimo pri sebi. Osvobodimo se strahov. Prisluhnimo svojemu srcu, da nam pokaže pravo pot. Vzpostavimo harmonijo in ravnotežje v telesu, ter duši omogočimo boljši napredek.

Želja, volja in vztrajnost so ključi napredka.

Ustanovitelji gibalno umetniškega društva Artes:
Boštjan Kokot, Darko Žmitek, Davorin in Tanja Zalokar

Idejni vodja in učitelj gibalno umetniškega društva Artes

Davorin Zalokar

Idejni vodja in učitelj gibalno umetniškega društva Artes, Davorin Zalokar se od leta 1999 profesionalno ukvarja s poučevanjem borilnih ter gibalnih veščin. Rdeča nit njegovega učenja je optimizacija telesa, giba v času in prostoru.

Več o idejnemu vodji in glavnemu učitelju gibalno umetniškega društva Artes si lahko preberete v njegovem življenjepisu.

Mnenja vadečih

Karate je zame znanost; preplet kinematike in dinamike človeškega telesa in psihologije. Ne smatram ga za šport, ne zlorabljam za nastopaštvo ali kot lahno rekreativno zabavo, temveč vanj vlagam precej energije za resen študij, preko katerega sem v zadnjih letih bolje spoznal svoje telo, odkril njegove pomanjkljivosti in prednosti, karakter pa oklestil nečimrnosti. In v takem pristopu k treningu vidim edini smisel.

Brez dobrega učitelja in vedoželjnih partnerjev pa bi bil trening puhel. Vadba pod Davorinovim (lahko rečem osebnim) mentorstvom, ter Daretovo neizmerno željo po odkrivanju novega, sploh pa veseljem, ko naštudiramo tehniko, ki resnično deluje, osmišlja vložen trud. Zato je študij skozi trening tako zanimiv in nas vseskozi postavlja pred večni izziv – kako še bolj učvrstiti telo, krotiti lasten ego in izpiliti svojstven Karate.

Primož Napotnik, mag. elektrotehničnih znanosti

Vadbi Body Equilibrium sem se priključila, ker menim, da je za vsakogar, posebno pa še za starejše koristno, da krepijo vse mišice telesa skladno, enakomerno. Sprva sem bila zaskrbljena, ker nisem vedela ali mi bodo moje poškodbe kolen, rame in hrbtenice dovoljevale tovrstno fizično aktivnost.

Vaje na začetku niso fizično težke, tako da jih zmore vsakdo. Vključujejo tudi koordinacijo, česar pri vajah v fitnesu ne izpopolnjujemo.  S časom postajajo vaje težje, s čimer povečujemo mišično maso, pa tudi vaje za koordinacijo postajajo bolj zapletene. Ker vse poteka postopno, nam tudi težje vaje ne delajo problemov. Po dveh letih vadbe ugotavljam dobro fizično pripravljenost in ugodno splošno počutje.

Nevenka Leskovšek, trenerka kajaka na mirnih vodah



Vadba Body Equilibrium je najboljše, kar sem lahko naredil za svoje telo in zdravje. Kljub rednim aktivnostim sem opažal zmanjšano gibljivost ali jutranjo starostno okorelost. Po letu in pol redne vadbe v Davorinovi skupini zaznavam precejšnje izboljšanje gibalnih sposobnosti, še posebno v mišičnih skupinah, ki sem jih pri svojih aktivnostih manj uporabljal. Všeč mi je pozitivno počutje v zelo pestro sestavljeni skupini in jasno strokovno vodenje vadbe. Za večjo povezanost skupine imamo večkrat letno možnost udeležbe na prijetno organiziranih srečanjih in poletnem taboru.

Stane Klemenc, Gorski vodnik in trener kajaka na mirnih vodah

 

Na  vadbi se počutim dobro in sproščeno. Smo taka pisana družba od mladih do starih in se med seboj razumemo tako, da je vzdušje prijetno. Z veseljem hodim na vaje in po navodilih vodečega lepo postopno delamo vaje in povezujemo gibanje. Telo se praviloma postopoma ogreje in lahko delaš bolj zahtevne vaje. Body E. mi je všeč, ker lahko telovadiš po svojih močeh in zmožnostih, potem se pa počutiš fizično in psihično močnejšega!

Ceklin Tine

Redne vadbe Tai Chi-ja in Body-E-ja so sestavni del mojega življenja. Izvajanje novih in hkrati čudnih ter zanimivih vaj mi je v užitek – saj tako odkrivam in premikam meje svojega telesa ter gibanja. V največje veselje pa sta mi veščini Ping Ci in Bagua. Pri delu z orožji (Ping Ci) lahko raziskujem še dodatne vidike gibanja, kar mi pomaga pri ostalih veščinah in pri gibanju v vsakdanjem življenju. Bagua je sicer kompleksna, a neizmerno zabavna veščina, pri kateri mi je najbolj všeč opustitev gibanja v ravnih linijah in vpeljava krožnega načina premikanja, kjer omejitev v gibanju ni več.
 
Boštjan Kokot, mag. fizike

 

 

Rad hodim že tri leta. Najbol mi je ošeč samurajček in tudi poligon in Davorin je prijazen. Rad te lo vadim. Učimo se razne živali.

Jaša Rojnik, 6 let

 

 

Na kungfu rada hodim. Samurajček zelo všeč. Moja naljubša prijateljica Ema Julija tudi hodi na konkfo. Na koncu dobimo torto.

Zoja Rojnik, 5 let

 

 

V kung – fu  me je upisala mamica, vadbo  karateja pa mi je predlagal trener. Najbolj so me navdušile kate – več gibov  povezanih v sklop z namenom  napada. Naučil  sem se  že  5  udarcev, 4 obrambe in  6 brc. Upam, da mi bo znanje karateja koristilo v življenju.

Jonatan Kozinc  8 let

Davorin Zalokar - življenjepis

Rodil sem se 31. januarja 1977 v Kranju. Moje otroštvo je bilo ves čas povezano z naravo, do katere sem takrat gojil še nezavedno ljubezen.

Ob vstopu v osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici se je pričela tudi moja športna pot. Starša sta me vpisala v smučarsko tekaški klub Bohinj, kjer sem vztrajal nekaj let.

V sedmem razredu sem prvič začutil neko globljo željo po borilnih veščinah. Verjetno so mi iskro prižgali takratni filmi o borilnih veščinah. Po končani osnovni šoli sem zbral dovolj poguma in se vpisal v karate klub Bohinj, katerega vodja je bil Slavko Zorko, ki je v meni opazil velik potencial karate-ista. Slavko Zorko mi je odpiral pot k vedno večjim mojstrom, ki so zaznamovali mojo športno in osebno kariero.

1995 sem v Čakovcu – Hrvaška pri mojstru Paolu Bolaffiu opravil izpit za črni pas 1. Dan iz Shotokan Karateja. Začel sem nastopati na vedno večjih tekmovanjih in nizal uspehe. Tekmovanja so me povlekla v svoje kolesje, višje, hitreje, močneje, rdeča nit karateja kot veščine pa se je izgubljala.

1998  je bil moj zadnji tekmovalni nastop na svetovnem prvenstvu v Parizu-Franciji. Imel sem velike načrte po uvrstitvi, a splet okoliščin je poskrbel za lepo lekcijo. Zaradi velikega razočaranja je svet tekmovanj in odličij nenadno izginil, odpirati pa se je začel svet borbe s samim seboj in študij karateja kot borilne veščine. Istega leta sem v Bohinju na mednarodnem seminarju pri m. Paolo Bolaffiu opravil izpit za mojstra Karate-ja 2. Dan.

1999 sem bil izvoljen za predsednika in glavnega trenerja Karate kluba Bohinj. Pričela se je moja profesionalna pot in študij borilnih veščin. Tone Ančnik in Andrej Doušak sta me uvedla v prvi biser treh kitajskih notranjih borilnih veščin. Tai Chi Chuan, ki mi je včasih predstavljal le počasno telovadbo je začel spreminjati moje razumevanje borilnih veščin in življenja. Na začetku sem Tai chi poučeval le v Bohinju in na Jesenicah, kmalu zatem pa še na Bledu v Radovljici. Čez čas sem strnil mesta poučevanja na Bohinj in Lesce.

2000 sem preko fakultete za šport opravil usposobljenost za delo v športu. Leto kasneje pa opravil izpit za mojstra karateja 3. Dan.

2001 me je mojster Paolo Bolaffio v Trstu sprejel za svojega učenca in mi na široko odprl vrata v svet borilnih veščin Karate-ja in notranjih kitajskih stilov Tai Chi-ja, Ping Ci-ja in Pa Kwa-e.

2003 smo v šoli mojstra Paola Bolaffia v Trstu pričeli z novim načinom razumevanja, treniranja in poučevanja karateja. Učitelj je povezal kitajske principe ter principe starih okinavskih stilov. Ta način dela je poimenoval Makotokai Karate Do. Treningi, kot sem jih poznal do takrat, so kmalu postali preteklost. Ko sem se po napornih izobraževanjih-iniciacijah vračal domov, mi je zaradi naporov, ki smo jih doživljali pri učitelju, večkrat odzvanjalo v glavi “mi je res tega treba”.

Ko smo telo in duha gnali do meje in večkrat čez njo, se nam je tako odpiral nov svet dojemanja. Izpiti in napredovanja po stopnjah v Karateju so zahtevala neprimerno več kot prej. Po izpitu iz makotokai karateja za 4. Dan sem potreboval več dni, da sem telo regeneriral in ga spravil v »normalno« funkcijo delovanja. Preko trdega dela in trpljenja sem gradil svoje telo in duha, v mirnem ozadju pa se je oglašal glas po spremembi.

2008 sem v Italiji opravil mednarodni izpit iz karateja in dobil najvišji naziv instructor superior in trener veščine Tai Chi Chuan.

2009 je prišel čas, ko sem uspel prepoznati smisel življenja o kateri mi je Joža Sodja pripovedoval 3 leta nazaj. Pričel sem prakticirati njegov način razumevanja, dojemanja in dela na sebi ter ga sprejel za duhovnega učitelja. Spoznal sem tudi, da vse kar človek potrebuje najde okrog sebe in v sebi.

2010 sem v Lignanu – Italija opravil še zadnji psihofizično najzahtevnejši mojstrski izpit iz Makotokai karateja za 5. dan. Istega leta sem v Bohinju na mednarodnem seminarju dobil še naziv 4. Chieh (v karateju 4. dan) iz Tai Chija.

V Karate klubu Bohinj smo konec poletja 2010, zaradi različnih interesov prišli do točke, kjer je bila potrebna korenita sprememba za nadaljnji razvoj kluba. Kot predsednik in glavni trener sem predstavil svoje nove programe in smernice, ki pa niso bili sprejeti. Zaradi nezaupanja članov kluba v moje programe, sem januarja 2011 odstopil iz mesta predsednika in glavnega trenerja, ter prepustil karate klub Bohinj novemu vodstvu.

2011 sem odprl svoje podjetje – inštitut, kjer je bil glavni cilj poleg poučevanja borilnih in terapevtskih veščin, iskanje bistva človeškega obstoja. Tega leta sem pri mojstru Paolo Bolaffiu opravil izpit iz veščine Ba Gua Zhang in dobil naziv 1. Ji.

2012 je bilo prestopno leto. Tehnično znanje mojstra Bolaffija me ni več izpolnjevalo. Srce me je usmerjalo na samostojno pot in kreacijo lastnega načina gibanja in učenja. Postavil sem temelje nove vadbe, ki sem jo poimenoval Body Equilibrium – Telo Ravnotežja v kateri so zajete vaje dihanja, pretočnosti, harmonije, moči, ravnotežja in harmonije. 

2014 sem bil pobudnik in idejni vodja za ustanovitev Gibalno umetniškega društva Artes v katerem razvijamo gibalne in umetniške spretnosti, ter težimo k višjemu zavedanju razvoja človeštva.

2017 sva z Matejem Pagon – Pagon Šport združila moči in pričela pripravljati poučne pustolovske tabore za otroke, ter outdoor delavnice za podjetja.

Zaradi novega zakona o športu sem 2018 sem preko Športne Unije Slovenija opravil izobraževanje za vaditelja športne rekreacije 2. S tem sem pridobil širko pravno možnost poučevanja in vodenja na vseh področjih rekreacije.

Zahvaljujem se vsem učiteljem in prijateljem, ki ste me spremljali, pomagali, mi pomagate in boste pomagali. Hvaležen sem za vse preizkušnje, radosti in trpljenja, da lahko spoznavam brezmejnosti vesolja, narave, človeškega telesa in duha ter, da to lahko delim z vami.